Začetki uporabe rastlinskih čistilnih naprav (RČN) v Sloveniji segajo v leto 1989.

Prvi sistem v celotnem obsegu je bil izgrajen v Ponikvi leta 1991 za čiščenje komunalnih odpadnih voda naselja in je še vedno v uporabi.

Na spodnjih slikah je prikazana RČN v Ponikvi (poleti in pozimi). RČN delujejo tudi pozimi, saj vodo čistijo mikroorganizmi, ki so naseljeni na površino zrn peska.

Slika 1: RČN na Ponikvi

 

Slika 2: RČN na Ponikvi pozimi

Uporaba RČN za gospodinjstva (posamične hiše ali skupek nekaj hiš) je v Sloveniji iz leta v leto bolj razširjena. Trenutno je na rastlinske čistilne naprave priključenih več kot 170 gospodinjstev (individualnih hiš).

V večini primerov so te zgrajene za 4 do 5 populacijskih ekvivalentov (PE). PE je enota, ki se v svetu predstavlja obremenitev, ki jo povzroči ena oseba v enem dnevu. Po evropskem normativu človek dnevno ustvari približno 150 litrov odpadne vode oziroma izraženo z biokemijsko potrebo po kisiku v petih dneh (BPK5) ta obremenitev znaša 60 g BPK5 na dan.

V preteklosti so se v Sloveniji za individualne hiše večina izgradile RČN s horizontalnim podpovršinskim tokom vode. Z napredovanjem tehnologije se sedaj gradijo v večini primerov RČN samo še z vertikalnim tokom, ki za svoje delovanje potrebujejo nekoliko manj površine in so izredno učinkovite.

Vertikalna RČN za individualne hiše je sestavljena iz ene grede, z globino 100 cm. Greda je napolnjena s substratom različnih granulacij v katerega so zasajene rastline. Odpadna voda se vertikalno gravitacijsko pretaka pod površino skozi različne granulacije peska. Na iztoku iz RČN voda večinoma ponika v evidentirani vodotok, meteorni odvodnik ali v obstoječo ponikovalnico.

Faze izgradnje RČN vključujejo:

  • Planiranje terena,
  • izkop za grede in usedalnik, v kolikor je potrebna vgradnja novega usedalnika,
  • vgradnja usedalnika,
  • polaganje gumirane neprepustne plasti,
  • vgradnja substrata,
  • polaganje drenažnih in dovodnih cevi,
  • zasadnja grede z ustreznimi rastlinami.

Rastlinska čistilna naprava prične z učinkovitim delovanjem zelo hitro po sami izgradnji. Prve meritve, ki so potrebne za vse male komunalne čistilne naprave in izvedene s strani akreditiranega laboratorija se na RČN izvede že takoj po 3 mesecih od zagona. V povprečju znaša vrednost parametrov, ki se meri na iztoku iz RČN:

  • kemijska potreba po kisiku – KPK = 50 mg/L
  • biokemijska potreba po kisiku v 5 dnevih – BPK5 = 14 mg/L.

Za RČN manjše od 50 PE zakonodaja določa mejno vrednost za KPK na iztoku, in sicer 200 mg/L, parameter BPK5 pa nima mejne vrednosti.

Za izgradnjo RČN lahko posameznik pridobi subvencijo s strani občine, v kolikor imajo objavljen razpis. Občina objavi razpis za sofinanciranje čistilnih naprav in dodeli višino sredstev. Višine dodeljenih sredstev so različne.

Za postavitev male komunalne čistilne naprave je potrebno pridobiti vodno soglasje, saj Zakon o vodah predpisuje, da se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje vode, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Podjetje Limnos pridobi vodno soglasje v vašem imenu.

Pri RČN so obratovalni in vzdrževalni stroški zanemarljivi. Jeseni je potrebno pokositi rastline in enkrat na 3 leta odpeljati blato ki se nakopiči v vaši greznici. Za delovanje ni potrebna nikakršna energija in strojna oprema, učinkovitost čiščenja pa je lahko tudi do 95%.

Podjetje Limnos vam za slovensko rastlinsko čistilno napravo Limnowet® nudi garancijo tako na vodotesnost, delovanje kot tudi na učinkovitost.

IRČN po Sloveniji: