Kaj je čistilna naprava?

Na kratko – infrastruktura za čiščenje komunalnih odpadnih voda iz individualnih hiš, vikendov, turističnih objektov (kampi, planinske koče, turistične kmetije), zaselkov, naselij.

V njej potekajo predvsem biološki in kemični procesi s pomočjo mikroorganizmov, ki očistijo vodo do te mere, da ni več škodljiva za okolje. Primarni namen čistilne naprave je varovanje okolja pred strupenimi in škodljivimi snovmi, ki se nahajajo v odpadnih vodah.

Te lahko odtekajo iz industrijskih objektov, gospodinjstev ali kot površinska odtekajoča voda. Cilj čistilnih naprav je čista voda, ki ne obremenjuje okolja in organizmov, ki so udeleženi v vodnem krogu.
Vode morajo biti po obdelavi v čistilni napravi primerne za izpust v okolje (ponikanje ali izpust v evidentiran vodotok). V naši uredbi je določeno, kakšni so dovoljeni parametri za izpust takšne prečiščene vode. Večja kot je čistilna naprava, ostrejši so pogoji za izpust prečiščene vode. Z uporabo naprednejših tehnologij je mogoče takšno vodo prečistiti tudi do te mere, da je primerna za ponovno uporabo.

 

Katere vrste čistilnih naprav poznamo?

Ko slišite pojem čistilna naprava za odpadne vode, se vam najverjetneje na misel najprej prikrade slika velike konstrukcije čistilne naprave, ki obdeluje odpadno vodo iz kanalizacije neke vasi, naselja ali mesta in se na koncu izliva v reke, ki vodijo do jezer ali v morje. Takšne čistilne naprave imenujemo velike oz. centralne čistilne naprave (CČN). Če pa bivate v razpršenih naseljih, kjer polaganje dolgih kanalizacijskih vodov ekonomsko ni upravičeno, pa se boste prej ali slej srečali z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN), ki služijo prečiščevanju odpadnih voda iz enodružinskih hiš, vikendov ali turističnih objektov.

Želite več informacij ali ponudbo za postavitev rastlinske čistilne naprave? Kliknite tukaj in pošljite povpraševanje.

 

Delovanje malih komunalnih čistilnih naprav

Ko zbrane odpadne vode po kanalizacijskem sistemu pritečejo do čistilne naprave, se v postopku predčiščenja najprej mehansko odstranijo različni grobi delci, ki načeloma ne sodijo v kanalizacijo (odpadki – smeti). Nato se s posedanjem odstrani pesek, z dodatkom kemikalij pa se raztopljene snovi v vodi vežejo v večje delce, ki se po intenzivnem mešanju posedejo v prvem usedalniku, kjer se tok vode umiri. Delce, ki nastanejo, imenujemo mulj (odmrli mikroorganizmi), postopek pa se imenuje prva stopnja čiščenja.

Temu sledi druga stopnja čiščenja, ki jo imenujemo tudi biološka razgradnja organskih spojin, in poteka v drugem usedalniku. Pred to stopnjo se v prezračevalnem bazenu v odpadno vodo vpihuje zrak, ki omogoča delovanje aerobnih mikroorganizmov. Ti predelajo organske snovi iz odpadne vode in se nato združujejo v večje delce, ki se zaradi gravitacije posedajo na dno. Končno usedlino imenujemo biološko blato.

Postopek čiščenja odpadne vode lahko nadaljujemo s tretjo stopnjo čiščenja, pri kateri poteka biološko odstranjevanje mineralnih spojin (fosforja in dušika) s pomočjo anaerobnih mikroorganizmov. V tretjem usedalniku se useda biološko blato, očiščena odpadna voda pa se lahko pred izpustom v vodotok še dezinficira bodisi z dodatkom klora ali s pomočjo ultravijolične svetlobe, ki pripomoreta k skorajšnji eliminaciji mikroorganizmov, ki bi lahko bili človeku škodljivi.

 

Kako delimo male čistilne naprave?

Male komunalne čistilne naprave so naprave za čiščenje komunalne odpadne vode, v katerih se komunalna odpadna voda zaradi čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo.

Delimo jih na:

  • Pretočne čistilne naprave (SBR)

Odpadna voda priteče v prvi usedalnik. Blato in trdi delci se nato usedejo na dno. Usedlo blato se postopno razgradi, voda pa se pretoči v drugi prekat, kjer jo pričakajo na podlago v tankem sloju pritrjeni mikroorganizmi. V ta prekat se v intervalih vpihava zrak in dovaja kisik mikroorganizmom. Tako se izmenjujejo procesi aerobnega in anaerobnega čiščenja. V tretjem prekatu se voda umiri in usedlina se pomakne proti dnu. Od tu jo s pomočjo zraka prečrpamo nazaj v prvi prekat. Prečiščena voda nato odteče skozi iztok.

  • Biološke čistilne naprave

Te čistilne naprave delujejo v dveh stopnjah. Odpadna voda iz objekta vstopi v prvi rezervoar, v katerem se zagotovi predčiščenje in ločevanje trdnih snovi od tekočih. Odpadna voda se nato gravitacijsko prelije ter dodatno očisti skozi filter in vstopi v bioreaktor, kjer se začne aerobni bio filtracijski proces čiščenja. V tej zadnji fazi se odpadna voda čisti skozi plasti medija, ki je predhodno obdelan z encimi, ki spodbujajo pravilno in hitro rast bakterij. Bakterije se naselijo v mediju v ogromnih količinah in uspešno odstranjujejo oziroma čistijo odpadno vodo, ki priteka v reaktor.

  • Kontinualne čistilne naprave

Pri teh čistilnih napravah nadzorna enota omogoča spremljanje delovanja čistilne naprave. Njena glavna naloga je spremljanje dejavnosti v časovnih obdobjih in preklop na način delovanja glede na količino odpadne vode. Glede na slednje izbere način delovanja in tudi povratno delovanje za samo čiščenje črpalk in komponent. Ob nerednem dotoku odpadne vode samodejno preklopi na vzdrževanje in ohranja biomaso do nekaj mesecev v pripravljenosti za ponovno čiščenje odpadne vode. V primeru izpada električne energije ali okvare čiščenje odpadne vode še vedno poteka na osnovi gravitacije.

  • Membranske čistilne naprave (MBR)

Odpadna voda, ki prihaja iz objekta, se v prvem delu naprave mehansko očisti (neraztopljeni delci segmentirajo). Iz tega dela naprave gre umazana voda v del, kjer poteka biološko čiščenje. Na tej stopnji poteka razgrajevanje organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov (aktivno blato), ki se prehranjujejo z umazanijo in jo tako razgradijo. V ta del naprave dovajamo tudi precejšnjo količino zraka, v katerem je tudi kisik, ki še dodatno pospeši delovanje mikroorganizmov. Po obdelavi vode v biološkem reaktorju sledi faza sedimentacije. Po tej fazi pa sledi izčrpavanje vode skozi specialne membrane nazaj v naravo ali v rezervoar za kasnejšo ponovno uporabo.

  • Rastlinske čistilne naprave (RČN)

Rastlinske čistilne naprave posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. Naprave v večini primerov delujejo brez strojne in elektroopreme (če teren to dovoljuje), zato je prihranek pri njihovi postavitvi, vzdrževanju in obratovanju velik. Sistem je sestavljen iz enega ali več zaporednih bazenov/gred izoliranih s folijo odporno na fekalne vode in napolnjenih z različnimi frakcijami peska, skozi katerega se voda podpovršinsko pretaka. Zaradi tega ni prisotnih neprijetnih vonjav, ne prihaja do zmrzovanja in razvoja nezaželjenih insektov. Samo čiščenje odpadne vode prevzemajo mikroorganizmi, naseljeni in pritrjeni na pesek, rastline pa v svojo biomaso vgrajujejo odmrle mikroorganizme in s pomočjo koreninskega sistema prezračujejo celotno gredo.

 

Katero opcijo izbrati in kdaj?

Izbor načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se sicer v prvem koraku izvede na podlagi občinske ureditve vašega objekta. V primeru odločitve občine, da se na nekem območju razpršene poselitve odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda rešuje z individualnimi ali skupnimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami, pa mora nato vsak posamezni lastnik stavbe sprejeti investicijsko odločitev o načinu izvedbe ustreznega odvajanja in čiščenja njegovih odpadnih voda.

Po primerjavi različnih alternativ se bo zelo velika večina posameznikov odločila za investicijo na podlagi stroškov, tako investicijskih kot tudi tekočih stroškov vzdrževanja in obratovanja male komunalne čistilne naprave. Če želite vgraditi dobro delujočo čistilno napravo, s katero boste imeli zanemarljive stroške obratovanja, bo za vas najboljša izbira prav rastlinska čistilna naprava. Stroški vgradnje so povsem primerljivi z vsemi ostalimi čistilnimi napravami, v nekaterih primerih so celo cenejši. So pa zato obratovalni stroški zelo nizki.

Želite več informacij ali ponudbo za postavitev rastlinske čistilne naprave? Kliknite tukaj in pošljite povpraševanje.

 

Zakaj je rastlinska čistilna naprava vaša najboljša izbira?

Odločitev za izgradnjo rastlinske čistilne naprave je prava odločitev. Zakaj? Ker lahko v primeru, ko že imate vodotesno in prekatno greznico, samo nadaljujete z izgradnjo rastlinske čistilne naprave. V primeru greznice, ki ni vodotesna, ali v primeru novogradnje je treba vgraditi novo plastično ali betonsko greznico. Pri rastlinskih čistilnih napravah je strošek vzdrževanja in obratovanja zanemarljiv. Enkrat na 3 leta je treba odpeljati mulj iz greznice (opravi vaše komunalne podjetje) in na koncu rastne sezone pokositi rastline (mesec november). Vsa ostala dela so le vizualni pregledi.

Delovati začne praktično takoj po vgradnji, saj vse rastlinske čistilne naprave opravijo pozitivne prve meritve s strani akreditiranega laboratorija že po 3 mesecih od dneva priključitve oziroma zagona.

Zelo dobro prenašajo nihanja voda in so še kako primerne za razne turistične objekte. Pri ostalih čistilnih napravah v primeru podobremenjenosti ni dovolj hranil za mikroorganizme, le-ti začnejo odmirati in čiščenje vode ni dovolj dobro. Prav tako lahko prihaja do neprijetnih vonjav.

Za izgradnjo rastlinske čistilne naprave je resda potrebna nekoliko večja površina (2 m2/PE), vendar je izkop plitek (globina je običajno 1 meter). Pri ostalih čistilnih napravah je izkop globlji, saj je treba izdelati utrjeno posteljico, na katero se postavi čistilna naprava, in jo obsipati s peskom. Prav tako je v večini primerov potreben priklop na elektro omarico, saj običajne čistilne naprave za svoje delovanje potrebujejo elektriko.

Večina bioloških čistilnih naprav vsebuje kompresor zraka in s tem občasno oddaja neprijetne vonjave v okolico. Pri rastlinskih čistilnih napravah voda teče gravitacijsko od greznice do RČN. V rastlinski čistilni naprava tako voda priteče pod peskom, zato ne prihaja do neprijetnih vonjav v njeni okolici.

Vse, kar morate vedeti o rastlinski čistilni napravi

Pred vsako rastlinsko čistilno napravo potrebujemo greznico, kjer se blato useda. Običajno je greznica ali usedalnik pri manjših objektih vsaj 2-prekatna, pri večjih pa 3- ali večprekatna. Iz zadnjega prekata teče voda brez grobih delcev dalje v dozirni jašek. V dozirnem jašku se nahaja plovec, ki se dvigne do določene višine. Ko se plovec potopi, voda hitro in gravitacijsko odteče dalje do rastlinske čistilne naprave. Če gre za ravninski teren, namesto dozirnega jaška potrebujemo črpalni jašek, ki vodo dvigne na določen nivo terena.

Za 1 osebo (PE – populacijski ekvivalent) potrebujemo 2 m2 površine, se pravi za 4 PE = 8 m2. Površino prilagodimo željam investitorja. Globina grede je 1 meter. V gredi se nahaja nepropustna folija, drenažne cevi, ki vodo odpeljejo iz grede, različne frakcije peska in dovodne cevi. Na koncu so v pesek zasajene rastline – navadno trstičevje. Za gredo RČN se nahaja še vzorčni jašek, ki služi pregledu prečiščene vode in morebitnemu vzorčenju s strani komunalnega podjetja.

Kdaj je rastlinska čistilna naprava najbolj primerna?

Rastlinska čistilna naprava je primerna za čiščenje odpadnih voda individualnih hiš, zlasti če je priključek na kanalizacijo precej oddaljen oziroma hiša ne leži v aglomeraciji. Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. Prav tako pa je naprava odlična za uporabo pri večjih obremenitvah, če je na voljo dovolj površine (do 2000 PE). Primerna je tudi za čiščenje voda iz naselij, farm, turističnih kompleksov (hoteli, kampi), naravnih parkov (planinske postojanke). Z različnimi nadgradnjami se lahko uporabi tudi pri čiščenju izcednih voda iz deponij in drugih voda s strupenimi snovmi (pesticidi, težke kovine), primerna pa je tudi za čiščenje industrijskih odpadnih voda manjših obratov (različni tipi industrijskih odpadnih voda).

Nekatere naše stranke so jo uporabile za čiščenje na vodovarstvenih in občutljivejših področjih (pitna voda, kraško področje, zaščita jezer, gojitvenih vodotokov), kot tudi na področjih s pomanjkanjem vode (čiščenje, zadrževanje, večnamenska uporaba prečiščene vode – recikliranje).

 

Največje prednosti in slabosti rastlinske čistilne naprave

Pri tehtanju prednosti in slabosti rastlinske čistilne naprave vam bo tudi kot popolnemu laiku jasno, da ima rastlinska čistilna naprava vrsto pozitivnih lastnosti, ki jih pri podobnih tovrstnih napravah ne boste zasledili. Vemo, da je narava zmožna marsikaj prečistiti, če je ne preobremenimo – rastlinska čistilna naprava je posnemanje naravnih procesov v kontroliranih pogojih.

Če primerjamo rastlinsko čistilno napravo z ostalimi sistemi čiščenja, je nekoliko cenejša, prav tako je sama postavitev relativno enostavna in ne zahteva velikih posegov v prostor. Za delovanje ni potrebna energija in strojna oprema, sama učinkovitost čiščenja pa se giblje med 80 in 95 %.  Ob razgradnji se približno 20 % hranilnih snovi (npr. fosfor, dušik, ogljik itd.), težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi vgradi v rastlinsko biomaso, ki pri drugih čistilnih napravah, brez dodanih kemikalij za obarjanje, odtečejo v okolje.

V primeru okvare ali popravila strojnega dela pri drugih čistilnih napravah mikrobna populacija za svojo obnovitev potrebuje nekaj tednov ali celo mesecev, pri čemer surova odpadna voda odteka in onesnažuje okolje; do take situacije pri rastlinski čistilni napravi ne bo prišlo, vzdrževanje pa je enostavnejše in cenejše.

Rastlinska čistilna naprava ne povzroča razvoja smradu in insektov, ker je tok vode podpovršinski, pri tem pa imate vseeno nadzor nad viški odpadne vode, ki se ujame in nekoliko zadrži v greznici (usedalniku). Edini slabosti pri rastlinski čistilni napravi navkljub vsem raziskavam sta, da je za izgradnjo potreben nekoliko večji prostor oziroma površina in da se pri vegetaciji rastlin v zimskih mesecih učinkovitost čiščenja spusti nekje na 70 %. Zadnjo problematiko rešujemo tako, da je RČN nekoliko predimenzionirana, čeprav bi se odpadna voda načeloma lahko čistila tudi na 1,5 m2 površine, vendar je bolje imeti nekoliko večjo površino, saj lahko s tem brez težav čistimo odpadno vodo, tudi če je v hiši kakšna oseba več kot običajno.

Želite več informacij ali ponudbo za postavitev rastlinske čistilne naprave? Kliknite tukaj in pošljite povpraševanje.

 

Pošljite vprašanje ali zahtevajte ponudbo







    Pokličite 051 303 452 za vse informacije!

    Poslovna enota

    V mirnem okolju Spodnje Šiške je pravljična hiša, v kateri deluje celotna ekipa. Na tem naslovu vas bomo tudi z veseljem sprejeli.

    Podlimbarskega 31
    1000 Ljubljana
    Mob. 051 303 452
    Mob.  041 325 227
    info@limnos.si
    www.limnos.si

    Sedež podjetja

    Sedež podjetja Limnos je v Vnanjih goricah pri Ljubljani. Ta naslov uporabljajte samo za pošiljanje uradnih dokumentov in računov.

    LIMNOS Podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o.
    Požarnice 41
    1351 Brezovica pri Ljubljani